|
Problematika sanacije lovrenške gramoznice s
pomočjo odpadne gume,
Arhiv:
2007,
2008
Problematika
sanacije lovrenške gramoznice s pomočjo odpadne gume
Predstavitev
problematike
V občini Kidričevo
imajo naslednjo sijajno idejo. Privatnik, ki se izgleda ne zna znebiti
odkupljenih gum, je občini ponudil možnost, da sanira lokalno gramoznico
tako, da jo zasuje z razrezano gumo. Občina se je baje pozanimala na
ministrstvu za okolje, ki ugotavlja, da v kolikor gre za gradbeni
odpadek, to ni problem. Besedilo iz zapisnika seje, kjer je bilo govora
o tem, se glasi:
»Informacijo o
dogajanju v gramoznici Lovrenc je podal gospod Albin Brencl, ki želi
gramoznico sanirati. Sama ideja gume ni noben tabu, je pa ta gramoznica
prva v Sloveniji. Vnos odpadkov v gramoznico je okoli 50 m3 dnevno.
Trenutno stanje je izdelan in dokončan projekt, kateri čaka na
Ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvo pripravlja nova uredba, in
tudi v tej uredbi bo zapisano, da bo nenevarne in inerktne odpadke
dovoljeno odlagani na III. vodovarstvenem območju. Odlaganje guma pa
spada med te odpadke. Gradbeno dovoljenje bo izdano v jeseni. Sedaj ima
dovoljenje za gume. Imajo tudi certifikat, da je guma gradbeni odpadek.
Dovoljenje za delo z gumami in skladiščenjem imajo na teh zemljiščih.
Občina je dala vsa dovoljenja, država je prenesla pravico do uporabe
prostora, nima pa dovoljenja od privatnega lastnika. Projekt bo trajal 3
– 4 leta, po sanaciji bo ostal travnik. Investitor je Albin Promotion,
ki si bo to investicijo pokril s prevzeto gumo. Operirajo z tremi mlini
na kolesih in meljejo tam, kjer se guma nahaja. Projekt otežujejo
prijave. Sama prijava firmi ni škodila, škodila je občini, ker je občina
dobila odločbo, da mora sanirati drugi del jame, kjer je okoli 65.000 m3
odpadkov in vsak dan se pripelje še dodatnih 20 m3 odpadkov. Gospod
Igor Premužič je glede soglasij občine povedal. Začelo se je z vlogo
firma v letu 2006, s tem da je firma naslovila vlogo z namenom sanacije
gramoznih jam. Ta vlogo je bila odstopljena v podajo mnenja odbora za
varstvo okolja in požarno varnost, kateri je vlogo obravnaval in ni
sprejel dokončne odločitve, sprejel pa je sklep, da se glede odlaganja
gume zaprosi za mnenje ministrstvo za okolje in prostor. Dobili smo
odgovor ministrstva v katerem pravijo, da prepovedano odlaganje gume ni,
firma pa si mora pridobiti vso potrebno dovoljenje, to je gradbeno
dovoljenje in dovoljenje za sanacijo. Da bi si investitor lahko začel
pridobivati soglasje, je občinska uprava izdala soglasje za uporabo
prostora, vendar pogojno. Vmes se je dogajalo, da se je jama polnila z
gradbenimi odpadki, investitor je zato zaprosil, da se mu izda
lokacijska informacija za postavitev ograje in ograjo je investitor tudi
naredil. Del jame je tudi saniral. Na lokacijo pa je tudi pripeljal
nekaj gum. Investitorju smo izdali še soglasje za postavitev ograje,
vmes pa si je pridobil tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki se nanaša na
predelavo gume na tej lokaciji. Smatramo pa, da dokler gradbeno
dovoljenje še ni izdano, se dela na tej lokaciji ne smejo izvajati. Ta
teden pa so se zgodile določene stvari. Obiskala nas je inšpektorica,
kjer je ugotovila, da je na drugem delu jama stanje alarmantno.« (vir)
Po preverjanju
zakonodaje, dobrega odgovora na vprašanje, koliko je takšno ravnanje z
odpadno gumo smotrno, seveda ni mogoče najti. Stanje na terenu je
takšno, da gre za zelo grobo rezano gumo, ki jo zasipavajo v jamo skupaj
z drugimi odpadki. Da bi si zadevo olajšali, pa izgleda, pod plastjo
rezane gume puščajo tudi večje količine cele gume. Tudi, če samo
odlaganje zakonsko ni sporno (kar želi pričati (baje) izdano
dovoljenje), se zdi zadeva konfliktna z informacijo, da je od decembra
2006 na odlagališča prepovedano odlagati tudi razrezane rabljene gume (9.
in 58. člen pravilnika o odlaganju odpadkov ali
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200632&stevilka=1311)
Izvajalec
V primeru izvajalca
projekta gre za znanega podjetnika iz Lovrenca na Dravskem polju,
katerega podjetje nosi ime »Albin Promotion«
(http://www.albin-promotion.si/index.php?id=75)
in ki je nekoč že promoviral predelavo odpadnih gum/olj v Rušah in
doživel kar nekaj zavrnitev izdaje okoljevarstvenega dovoljenja in je
bil zraven tudi pri projektu kidričevske sežigalnice, svojo tehnologijo
pa je ponujal tudi Nafti iz Lendave. Večerov prispevek o njegovih
podjetniških dosežkih in ciljih:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2005072702740135
Strokovno mnenje
Glede gum, je po
mnenju povprašanega okoljevarstvenega strokovnjaka, pomembno, na kateri
predpis se izdajatelj izgovarja: na uredbo iz 2000 ali iz 2006. V obeh
primerih se odpadki lahko odlagajo LE na odlagališčih! Ne smejo pa se
odlagati "cele ali razrezane rabljene gume, razen če se uporabijo kot
gradbeni material na odlagališču ali če gre za odlaganje gum z zunanjim
premerom večjim od 1.400 mm ali kolesarskih gum." Ta prepoved je v obeh
primerih nastopila z 1.1.2007 (za cele gume je ta prepoved nastopila že
štiri leta po sprejemu uredbe iz 2000). Zakaj pa gume, ki so odpadek,
lahko na odlagališče odlagamo le v primeru, če se uporabijo kot gradbeni
material! Kaj lahko z gumo naredimo, če takšnega odlagališča, kjer bi
gume lahko uporabila kot gradbeni material, nimamo na voljo? Gume so
povsod poseben problem, ker se jih da tržiti kot sekundarni energent
(recimo v cementarnah - pred leti je bilo izdano dovoljenje za poskusni
so-sežig v Anhovem). Anhovo ima dovoljenje za sežig avtomobilskih gum do
31.10.2007. Po drugi strani so gume zelo voluminozne (zato razrez - ven
dobimo kovino/žico, ki se jo da prodati, z razrezom pa zmanjšamo volumen
odpadka). Problematične pa so v gumah težke kovine in drugi dodatki.
Glej
http://www.ciwmb.ca.gov/Tires/
Situacija zastavlja
številna zanimiva vprašanja, recimo, zakaj je sploh potrebno z gumo
sanirati gramozno jamo? Ali je jama onesnažena z drugimi odpadki,
nevarnimi ali nenevarnimi? Ali jama predstavlja nevarnost? Ali nismo
potem s tem ustvarili iz gramozne jame pravzaprav odlagališče gum? Ali
ima izvajalec dovoljenje za odlaganje odpadkov? Kako pa jim je uspelo
dobiti certifikat, da je avtomobilska guma gradbeni odpadek (res je, med
gradbenimi odpadki se najde tudi gumijaste odpadke, vendar v zelo nizkih
odstotkih)? In kdo je izdal certifikat? In kaj ima to veze z sanacijo?
Zakaj bi gume zakopavali, če bi jih pa bilo morebiti možno tržiti? In
koliko bo za to dobila občina – ali občina kaj plačuje? Koncesijo? Ali celo občina plačuje za sanacijo?
Za nadaljnjo razpravo
se splača pogledati tudi Uradni list RS, št. 48/02 in Uredbo o načinu,
predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z
izrabljenimi avtomobilskimi gumami:(http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200248&stevilka=2323)
oz. novo uredbo na: (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200671&stevilka=3045)
Na strani
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/, kjer so
uradni podatki o vseh, ki se ukvarjajo z odpadki v Sloveniji, podjetja
Albin Promotion ni zaslediti. Zanimivo je tudi to, da izgleda, da na to
temo ni nobenih uradnih, ali pa vsaj javno dostopnih poročil.
Pri vsej zadevi zmoti
še ena nedoslednost. V glavnem se na tej lokaciji govori o predelavi gum
- predelava kot industrijska dejavnost in odlaganje odpadkov pa sta dve
različni dejavnosti.
Nadaljevanje zgodbe
Kar v prvem
trenutku vsakogar najbolj navdaja z začudenjem je dejstvo, da gre za surovino, ki
ima na trgu ceno, tukaj pa bi se naj uporabljala za zasutje jame. Del
zapisnika iz razprave občinskega sveta občine Kidričevo na to temo se
glasi:
»Gospod podžupan Jožef
Medved je dal točko v razpravo. V razpravi so sodelovali gospod Anton
Leskovar, gospod Jožef Medved, gospod Albin Brencl, gospod Igor
Premužič, gospod Anton Habjanič, gospod Andrej Napast, gospod Viktor
Cafuta, gospa Silvestra Klemenčič, gospod Janko Baštevc, gospod Milan
Fideršek, gospod Danilo Lendero. Gospod Anton Leskovar je predlagal, da
v kolikor gospod Brencl pridobi gradbeno dovoljenje, da vzame v najem
celotno jamo in jo zagradi, da se prepreči odlaganje odpadkov. Prav tako
je predlagal, da se javnost seznani s sanacijo te gramoznice tudi na
kabelskem sistemu. Predlagal je tudi, da v kolikor je možna sanacija
jama z zasipom, bi občina pridobila soglasja za odlaganje gradbenih
odpadkov. Gospod Albin Brencl je predlagal, da bi sam pripravil tekst
kot obvestilo za javnost v soglasju z občinsko upravo. Povedal je tudi,
da na osnovi gradbenega dovoljenja bi lahko prevzemali tudi gradbene
odpadke za občane občine Kidričevo brezplačno. Gospod Igor Premužič je
povedal, da je bil sprejet zakon, le ta prepoveduje odlaganje vseh
zemeljskih odpadkov. Kar pa se tiče odlaganje gradbenih odpadkov, država
podeljuje koncesijo. Na našem območju ima koncesijo koncesionar v
Gorišnici. Gospod Jožef Medved je povedal, da je iz razprave razvidno,
da so s predstavitvijo in povedanim zadovoljni. Na nas pa je, da o tem
obvestimo naše občane z željo, da tudi zanje nekaj naredimo, kar je s
strani g. Brencla že ponujeno. Gospod Anton Leskovar je predlagal, da se
sprejme pismo o nameri z g. Brencl, predvsem o tem, da bodo naši občani
lahko gradbene odpadke tudi odlagali. Gospod Jožef Medved je predlagal,
da predlog sklepa pripravi odbor za varstvo okolja in požarno varnost,
in o tem predlogu sklepa bo na naslednji seji razpravljal občinski svet.
Gospod Anton Habjanič se je strinjal z predlogom gospoda Medveda. Gospod
Anton Leskovar je predlagal, da se sprejme sklep, da se poda obvestilo
za javnost in da se podpiše pismo o nameri z g. Brencl. Gospod podžupan
je povedal, da je pri tej točki šlo za informacije in sklepov ne bodo
sprejemali.« (vir)
O tej zadevi smo
povprašali tudi svetnico v občinskem svetu mag. Silvestro Klemenčič, ki
je o projektu povedala naslednje:
»O konkretni zadevi,
sanaciji lovrenške jame, smo razpravljali med drugim tudi na občinskem
svetu, kjer nam je lastnik podjetja AP razložil nastalo situacijo in nas
seznanil z določenimi dejstvi ter odgovarjal na za vse nas in vas, t.i.
"sporna" vprašanja, ki jih tudi vi omenjate. Enotni smo si bili glede
nujnosti urejanja (sanacije) tovrstnih jam, ki jih je po mojih podatkih
veliko (preko 20 zelo kritičnih). Dogovorili smo se, da tako občina kot
lastnik podjetja, ki bo sanacijo izvajalo, obvestita javnost (občane) o
izsledkih/določbah inšpekcijskih služb in o nameravani sanaciji. Pri tem
se je zlasti potrudil Odbor za varstvo okolja in požarno varnost občine
Kidričevo in predsednik, g. Leskovar, saj so se pozanimali o vseh
morebitnih učinkih in posledicah tega početja in "nas prepričali". Glede
pridobitve vseh potrebnih dovoljenj je nesporno jasno, da so pridobljena
in so tukaj, glede vprašanja, kako je to mogoče, pa vam ne vem
odgovoriti.«
No, vse izgleda, da je
izvajalec projekta gradbeno dovoljenje vendarle na nek način dobil
(čeprav obvezne table na gradbišču ni (bilo) zaslediti), ker je bilo
tudi v lokalnem časopisu občine Kidričevo zapisano naslednje obvestilo:
»Spoštovani občani
občine Kidričevo. Podjetje Albin Promotion je dobilo dovoljenje za
predelavo avtomobilskih gum za celotno državo Slovenije ter certifikat
za celotno EU. Iz gum izdelujemo gradbeni material, ki se sme uporabiti
za nasipe in zasutja na osnovi CE-norme. Z občino Kidričevo smo
pristopili k sanaciji divjega odlagališča, da se uredi območje za
Talumovo ograjo. Celotna jama se bo uredila v travnik. Investitorje
firma AP, projekt pa bo trajal 6 let. Kot poseben dogovor je na pobudo
Antona Leskovarja sprejet sklep, da krajani občine Kidričevo v delovnem
času gradbišča lahko predajo gradbene odpadke brezplačno in zato dobijo
potrdilo na mestu oddaje. Gradbišče je odprto od 7. do 18. ure ter po
potrebi v soboto dopoldan. Albin Brencl.« (vir: Ravno polje)
Požar
V medijih smo
17.8.2007 lahko med drugim prebrali naslednje obvestilo:
Je bil požar
podtaknjen?
Kakšne pol ure pred
polnočjo iz srede na četrtek je zagorelo na deponiji odpadnih gum v
bližini tovarniškega kompleksa Talum v Kidričevem. Požar je gasilo
kakšnih 100 gasilcev. Pri ogledu pogorišča smo včeraj popoldan srečali
Albina Brencla, lastnika deponije in direktorja podjetja Albin Promotion.
Povedal nam je, da škodo še ocenjujejo. Ogenj je uničil drobilnik gum,
vreden je 350.000 evrov. Ker je zagorelo sredi noči, sumi požigalca. Za
kakršnokoli informacijo, povezano s sumom, je pripravljen tudi plačati.
Kakšna je višina nagrade, pa nam ni povedal. V zvezi z domnevami, da je
deponija delovala na črno, pa nam je zagotovil, da ima vsa potrebna
dovoljenja. Policisti o vzroku požara še molčijo, saj je preiskava
včeraj še trajala. Avtor: Slavko Podbrežnik (vir:
http://www.vecer.si/clanek2007081705236826)
Za morebitne sugestije
in komentarje glede omenjene problematike nam lahko pišete na mail
naslov:
forumprotisezigalnici@yahoo.com
|