ARGUMENTI PROTI GRADNJI SEŽIGALNIC

(=naprav za množično uničevanje naravnih virov)

I. Argument »izgubljene priložnosti odgovornega alternativnega ravnanja z odpadki«

a.       Izgubljena priložnost: Predstavlja izgubljeno priložnost za celovitejši sistem predelave, obdelave, kompostiranja. Zavira naravne in prikladnejše načine ravnanja z odpadki (recimo Zero Waste).

b.       Ovira konkurenčnim sistemom: Sežigalnice ovirajo razvoj sistemov recikliranja in snovne izrabe odpadkov, saj oboji konkurirajo za isto »surovino« in niso združljivi.

c.       Podpiranje lenobe nesmotrnega ravnanja: Sežigalnice bi smeli dovoliti le v okoljih, ki lahko dokažejo, da vodijo politiko smotrnega ločevanja, kompostiranja in predelave odpadkov, saj v nasprotnem dovolimo trend vedno manjšega ločevanja in predelave.

d.       Zanikanje demografskih in ekonomskih pogojev Slovenije za alternativo: Slovenija ima izjemne možnosti za snovno izrabo odpadkov, kot opozarjajo tudi tuji strokovnjaki. Največ težav pri ločenem zbiranju in snovni izrabi odpadkov je v velemestih, ki pa jih pri nas ni.

e.       Zanikanje trajnostnega načina ravnanja z naravnimi viri: s sežigalnicami v temelju zanikamo gospodarnejše ravnanje z odpadki, sajsodobni načini ravnanja z odpadki prenašajo reševanje problema v zgodnje faze življenjskega cikla izdelkov in embalaže: načelo 3xR (Reduce, reuse, recycle).

II. Argument »škodljivosti sežigalnic za zdravje«

a.       Kancerogene emisije: Sežigalnice prispevajo večino emisij kancerogenih dioksinov v okolje: na Japonskem 93 odstotkov, v Švici 85 odstotkov, v Veliki Britaniji 79 odstotkov in na Danskem 70 odstotkov. Enako velja za težke kovine. Francosko ministrstvo za okolje ocenjuje, da so dioksini v Franciji krivi za prezgodnjo smrt od 1800 do 5200 ljudi letno. The Guardian je letos 17.1.2003 poročal, da več kot tretjina Britancev dnevno zaužije ali vdihne maksimalno dnevno dozo dioksina (2 pikograma).

b.       Kromosomske anomalije: Študija francoskega Državnega centra za neodvisne informacije (CNIID), objavljena januarja 2003, je zajela 70 francoskih sežigalnic in pokazala, da je populacija izpostavljena tveganjem za nastanek anomalij kromosov in posledično deformacij obraza, ledvic in spola: julija 2003 so v dodatnem poročilu napisali, da so našli deformacije pri 200 otrocih zgolj v eni od pokrajin (Rhone-Alpes) v zadnjih 10 letih, odkar so tam postavili sežigalnice. (vir: www.cniid.org)

c.       Okuženo materino mleko: po raziskavi WHO mleko evropskih mater vsebuje 24 - 144 krat preseženo dovoljeno dozo dioksinov. Po podatku Osnutka ocene o dioksinu  EPA v ZDA povprečna ameriška mama podoji svojemu dojenčku v prvih 25 dneh življenja celotno dopustno dozo dioksinov. Slovenija je edina evropska država, ki še nima študije o količini dioksina v materinem mleku.

d.       Neraziskani zdravju nevarni učinki: ob dioksinih in furanih so tu še nevarni učinki težkih kovin: živo srebro, svinec, kadmij, arzen, krom in berilij. 

e.       Nevarnost v pepelu: Pepel, vzet iz filtrov v dimniku, vsebuje velike koncentracije toksikov. Količina pepela je običajno 30 odstotkov teže odpadkov, ki so bili sežgani (znan je primer iz Anglije, kjer so ga primešali in z njim tlakovali stezne poti v parku, nato pa odkrili za 600 krat presežene koncentracije dioksina).

III. Argument »nevarnosti sežigalnic«

a.       Neprimernost stroškov kot simptom nevarnosti: Načrtovani stroški za izgradnjo sežigalnic so bistveno premajhni in dajejo slutiti, da takšne sežigalnice ne bodo opremljeno z vrhunsko tehnologijo, ampak bodo zastarele in temu primerno nevarne.

b.       Selitev sežigalnic na vzhod in jug: Po nekaterih ocenah je v zahodni Evropi zaznati trend zapiranja in opuščanja sežigalnic, pa tudi njihovega vzpodbujanja v južnih in vzhodnih državah Evrope - s poceni sežigalnicami prihaja, še posebno ob vstopanju v EU, umazana industrija in selitev odpadkov od bogatih k revnim.

c.       Ni monitoringa: zaradi zaprtosti in netransparentnosti delovanja nekaterih industrijskih sistemov (konkretno Talum) lahko že vnaprej dvomimo v učinkovit in ustrezen monitoring in nadzor.

d.       Boj proti korupciji (ironični argument): ker je sežigalniški biznis izjemno profitabilen, ponuja dobre možnosti za korupcijo. Italijanska mafija zdaj obvladuje vsaj 32 % (toliko je parlament priznal) poslov v zvezi z odpadki. Ker v Sloveniji statistično ni korupcije, bi bilo dobro, če bi pri tem ostali, kar bomo dosegli tudi s tem, da ne bomo podpirali sežigalnic.

IV. Argument »neekonomičnosti sežigalnic«

a.       Neekonomična izraba odpadkov: Sežigalnice silijo k neekonomični izrabi odpadkov.

b.       Manjša zaposlitev ljudi: Alternativne oblike ravnanja z odpadki omogočajo zaposlitev bistveno večjega števila ljudi. Po nekaterih podatkih sežigalnice zaposlijo celo 50 krat manj ljudi (večja sežigalnica v povprečju 100 ljudi).

c.       Nerentabilnost sežigalnic, če ni smeti: Sežigalnice za svoje delovanje potrebujejo odpadke in generirajo potrebo po njih za ves čas svojega delovanja, če naj bodo rentabilne in učinkovite: v obdobju njihovega delovanja (20-30 let) so ustavljeni vsi smotrnejši projekti in alternative ravnanja z odpadki, recimo recikliranje.

d.       Dragi sistemi za čiščenje: Avtorji prvih študij sežigalnic v Sloveniji so trdili, da so »sodobni sistemi za čiščenje odpadnih plinov dražji kot same naprave za sežiganje odpadkov.«

V. Argument  neustreznosti sežigalnice v Kidričevem

a.       Onesnaženost ozračja: Prevelika onesnaženost ozračja v Kidričevem - vsi kidričevski giganti (Talum, Silkem, Asfaltna baza, itd.) prispevajo k prevelikemu onesnaženju zraka že zdaj.

b.       Preobremenjenost in devastiranost okolja: Prevelika ekološka preobremenjenost: halde rdečega blata naj bi po Operativnem programu sanirali (sic!) s prekritjem več sto tisoč ton pepela in žlindre iz sežigalnice!? Podtalnica Dravskega polja, sredi katere leži Kidričevo, velja za alarmantno onesnaženo zaradi pesticidov in herbicidov.

c.       Zaostalost in stigmatizacija: Socialne okoliščine Kidričevega: socialno, ekonomsko in infrastrukturno Kidričevo razvojno zaostaja za drugimi občinami, še zlasti pod pezo »nesrečnega imena« in zgodovine (delovno taborišče, poboji, neizkopane žrtve) pa je getoizirano in stigmatizirano. Krajani so šikanirani: Talumov gospodar prstanov ne odpre krajevnega kopališča iz maščevanja zaradi nasprotovanja sežigalnici. Sežigalnica bi še poslabšala takšno socialno sliko.

VI. Argument upoštevanja volje lokalne skupnosti

a.       Biti in biti se za svoje pravice: Državljani Republike Slovenije imamo po ustavi zajamčeno pravico, da soodločamo o svojem bivalnem okolju in svojem zdravju, vsiljevanje sežigalnice pa pomeni odrekanje te pravice. Torej se je smiselno boriti proti sežigalnici že zato, ker se s tem  borimo zanje.

b.       Volja lokalne skupnosti: Vlada in MOPE ignorirata voljo lokalne skupnosti, izraženo na referendumu januarja 2001: takrat se je na referendumu 92,4 odstotkov Kidričanov izreklo proti sežigalnici (navzlic hujskaški kampanji).

c.       Nevtralizacija nevtralizacije: MOPE vztrajno ignorira pobude posameznikov, civilnodružbenih pobud (CIPS) po komunikaciji in obveščanju, v zameno pa v Operativnem programu ravnanja z odpadki napoveduje »nevtralizacijo odpora« krajanov. (sic!)

VII. Argument iz zahtev Evropske unije

a.       Prioritetni načini ravnanja z odpadki v EU: EU postavlja hierarhijo načinov ravnanja z odpadki (naprej preventiva, zmanjšanje količin, opuščanje nevarnih snovi v izdelkih, potem recikliranje, predelava (vključuje tudi sežig s pridobivanjem energije), na koncu šele sežig brez pridobivanja energije in odlaganje.

b.       Sežig ni predelava: Evropska komisija je junija 2003 objavila odločitev, po katerem je v danem primeru sežig s pridobivanjem energije okvalificirala kot nekaj, kar ne spada med predelavo – sežiganje je torej zanjo manj zaželeno.